Pri zlatu je opaziti pojav, ki se je zgodil le 2x v zadnjem desetletju. Akin Oyedele

Zlato naj bi bilo vredno veliko več glede na trenutno prikazano borzno ceno.

Če primerjamo hitrost povečevanja premoženja v bilancah stanja bank in cene zlata na trgu, bi lahko sklepali, da bi morala cena zlata naraščati, pravita specialista iz Deutsche Bank, Michael Hsueh in Grant Sporre. Slednje naj bi se od leta 2005 povečale za 300 %, kar po mnenju mnogih spacialistov nakazuje na povečanje cene zlata.

V petkovem poročilu so zpisali naslednje: “Da ne bo pomote. Mi ne napovedujemo, da bo cena zlata v kratkem dosegla vrednost 1.700 $ na unčo (31, 1035 g). Ne gre pa prezreti bilanc stanja štirih največjih centralnih bank (ameriške, evropske, japonske in kitajske) kot tudi pogleda na zlato v smislu valute V tem primeru lahko rečemo, da je vrednost ene unče veliko bližja 1.700 $ kot pa trenutnemu nivoju pri malo več kot 1.300 $.”

Več o mnenju specialistov >>>

Vir: Business Insider

Marc Faber: “Ob koncu ameriških volitev bomo morda priča helikopterskemu denarju.”

Marc Faber, eden največjih svetovnih analitikov, ki je napovedal večje svetvne finančne krize in je velik pristaš fizičnega zlata napoveduje povečano možnost helikopterskega denarja.

“Ne verjamem, da bo FED letos dvignil obrestne mere. Njihove številke o zaposlenosti so vprašljive in ne nakazujejo kakšnih izboljšav. Tudi ekonomsko stanje ni nič kaj pozitivno,” pravi Faber in nadaljuje:“Z višanjem obrestnih mer bodo okrepili dolar, kar jim pa ni ravno v interesu zaradi negativnega evropskega obvezniškega trga. Centralne banke (angleška, ameriška, evropska in japonska) še vedno na mesečni ravni kupijo okrog 180 milijard obveznic. Številka je višja od tiste, ko so prvič začeli z QE1.”

Nadaljujte na Fabrovo mnenje >>>

Vir: Marc Faber Blog

Grčija še vedno na poti navzdol, kljub naznanjenem koncu krize pred letom dni.

Zadnji stimulativni paket, ki je šel v roke Grčije pred letom dni naj bi popravil razmere. Danes je situacija daleč od tega.
Od začetka finančne krize naj bi okrog pol milijona Grkov migriralo. Največji razlog naj bi bila visoka brezposelnost, ki je trenutno nekje pri 24 % in je najvišja v Evropi. Državi je bila od leta 2010 posojenih okrog 320 milijard evrov, kar je najvišja finančna pomoč v zgodovini.

Continue reading

Pet razlogov zakaj je avstrijska ekonomija boljša od splošne svetovne. Jonathan Newman.

Noah Smith, kolumnist na Bloombergu, je jasno zapisal svoje mnenje o neuspelem predvidevanju prispetja finančne krize. Pod njegovo kritiko je padla celotna makroekonomija, skupaj z nobelovimi nagrajenci. Prav tako pravi, da nihče nima konkretnih predlogov za izboljšave v prihodnje.

Avtor članka omeni, da bi Noah lahko za primer vzel Avstrijo. Sama ima namreč dokaj urejeno ekonomsko politiko, ki jo v makroekonomiji ni moč najti. Ključni razlogi so:

1. Kvantitativni modeli naj bi popolnoma zgrešili naravo človeške aktivnosti
2. Ločitev na mikro in makro ekonomijo je neutemeljena
3. Gospodarski zakoni niso samo empirične regulative.
4. Avstrijska ekonomija ni zbirka »nejasnih zamisli«.
5. Avstrijska ekonomija je znala napovedati nepremičninski balon in veliko depresijo.
Več o avstrijski ekonomiji »

Vir: Von Mises Institute

O fiskalni spodbudi, ki teče s polno paro. Tyler Durden

»Ameriški dolg strmo narašča od leta 2007. A ne samo v ZDA, tudi drugje po svetu,« pravi Chris Maloney

Ameriški zunanji dolg naj bi tako v dobrih osmih letih zrasel iz 6,1 bilijonov dolarjev na 15,3 bilijonov dolarjev. Porast za 153 %. Številka ne vključuje notranjega dolga v višini 5,1 bilijonov dolarjev, ki ga sestavljata socialna in zdravstvena varnost.

Trenutno so ZDA rekordno zadolžene glede na lastni BDP in sicer v višini 105 %. Slednje se ni zgodilo od 2. svetovne vojne.

Avtor članka poudarja: »Vsakič, ko zaslišite izraz ‘fiskalna vzpodbuda’, računajte na povečavo dolga.«

Več o fiskalni spodbudi >>>

Vir: The Zero Hedge