»Globalna ekonomija nadaljuje z zmanjševanjem košarice dolarjev« – Willem Middelkoop

Willem Middelkoop, avtor večih knjig, komentator na danski borzni televiziji in ustanovitelj Commodity Discovery Fund, je na nizozemskem zaslovel predvsem zaradi točnih napovedi o sesutju kreditnega trga. Naslovi njegovih knjig, »When the dollar falls« (slov. Ko pade dolar), »The permanent oil crisis« (slov. Trajna naftna kriza) in »Gold and the secret of money« (slov. Zlato in skrite skrivnosti denarja), so marsikomu odprle oči. Zadnja, izdana leta 2013 v angleškem jeziku z naslovom »The reset« (slov. Ponastavitev), je bila prodana v 100.000 izvodih.

Kaj nam pripovedujejo trgi?

Naj vas ne zavedejo morebitne rasti delniških indeksov v prihodnjih nekaj mesecih in ne mislite, da je najhujše že za nami. Centralni bankirji bodo storili vse kar je v njihovi moči, da bi odložili neizogiben konec. Če bi v letu 2008 dovolili, da se nepremičninski trg korigira in bank iz Wall Streeta ne bi reševali, bi se gospodarstvo popravilo samo po sebi. Seveda bi prihajalo do korekcij, a to ne bi bilo nič v primerjavi z neizogibno korekcijo trga, ki se bo morala zgoditi, ko bo zmanjkalo poceni denarja.

Continue reading

WEBINAR – Zakaj verjamemo v rast cen plemenitih kovin? Peter Slapšak in Matjaž Jereb

Vabljeni, da se nam pridružite
v četrtek, 11. februarja ob 19. uri


NA WEBINARJU SI BOMO POGLEDALI:

1. Kakšni so razlogi za trenutne cene?
2. Kaj nam pove trenutno razmerje med ceno zlata in srebra? Kako je z razmerjem nakopane količine?
3. Kateri so ključni vzroki za prihodnjo rast cene plemenitih kovin?
4. Katera so ugodna obdobja za vstop na trg plemenitih kovin?
Webinar bosta vodila Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum in Matjaž Jereb, samostojni, licencirani premoženjski svetovalec.

Za več informacij in prijavo na webinar kliknite na povezavo »

Elementum

Jim Willie:«Sistem poka po šivih!«

Jim Willie, ki že 25 let spremlja finančni trg in napoveduje trende nas opozarja na turbulentno leto. Willie, ki je doktoriral iz statistike je mnenja, da se je že z mesecem januarjem odvilo ogromno pomembnih dogodkov, ki bodo pretresli leto 2015. Dogodki naj bi sicer govorili v prid plemenitim kovinam, vendar tudi pri njih bo opaziti nihaje.

POMEMBNI DOGODKI SO:
• Rusija ne želi več prejemati plačil za nafto v Petro-dolarjih
• Švica je prekinila vezavo švicarskega franka z evro valuto (posledično je frank močno zrastel in evro padel)
• Grčija se je pripravila na izstop iz EU in odpisu lastnega dolga
• ECB (evropska centralna banka) je javnosti posredovala informacijo o nadaljnjih ukrepih odkupovanja državnih obveznic
• Smrt kralja Abdullaha
• Angela Merkel je ponudila odprto trgovanje Rusiji, kar izključuje ZDA
• Bafin (nemški finančni nadzorni organ) je izjavil, da ni opazil manipulacij na trgu zlata
• Švica je vzpostavila RBM finančni center v Zürichu (evropski center za trgovanje v yuanih)
• Razkrite so podrobnosti s strani Gazproma in načrtov o gradnji plinovoda preko Turčije
• Ameriška ekonomija je imela velik primanjkljaj pri naročilih trajnih dobrin
Več v videoposnetku »
Vir: Before it’s news

Valutna vojna: Bo Evropa Japonski vrnila vrnila z dodatnim zniževanjem obrestnih mer?

Obstaja velika verjetnost, da bo Evropa odgovorila na petkovo odločitev Japonske, ki se je odločila znižati obrestne mere na negativno.
Japonska je s svojo odločitvijo podala jasen signal, da želi stimulirati potrošnjo in zmanjšati potrebo po varčevanju na bankah. Zaradi negativnih obrestnih mer so komitenti primorani plačati banki za lastni depozit.
Obstaja možnost, da bo Evropa, ki se bori z lastno stagnacijo, odgovorila z zniževanjem obrestnih mer.
»Naj se bitka začne,« je komentiral ekonomist iz BNP Paribas, Ken Wattre.

 


Vir: CNN Money

 

Kitajska bo dodala 200 ton zlata svojim rezervam. Ranjeetha Pakiam

V letošnjem letu naj bi se Kitajska še naprej trudila povečevati lastne zaloge zlata. Najmočnejši razlog tiči v diverzifikaciji lastnih rezerv.
Po poročilu analitika, Feifei Li, naj bi Kitajska planirala v povprečju na mesečni ravni kupiti okrog 18 ton zlata, na letni ravni več kot 200 ton.
Kitajska centralna banka seveda ni edina. Vse večjim nakupom zlata sledita tudi ruska in kazahstanska centralna banka.

Več o povečevanju zlatih rezerv »


Vir: Mineweb