FED močno izpostavljen s finančnimi derivati– enako kot pred vstopom finančne krize.

»Ob pogledu na bilanco ameriške centralne banke (FED) nas lahko močno zaskrbi,« pravi James Turk, eden največjih poznavalcev trga plemenitih kovin in avtor knjige The coming collapse of the dollar (slov. Prihajajoči zlom dolarja) in nadaljuje: »Izpostavljenost centralne banke finančnim derivatom je enaka kot pred krizo., ko se je vse skupaj pričelo sesuvati. To pomeni, da v primeru padca vrednosti FED-ovega premoženja za samo 0,88 %, lahko pričakujemo nesolventnost ameriške centralne banke.«

Continue reading

Oettinger: »Odpis grškega dolga bi poslal napačno sporočilo ostalim državam«

Evropski komisar Guenther Oettinger je v ponedeljek izrazil skrb nad prestrukturiranjem grškega dolga. Slednji ukrep naj bi poslal napačno sporočilo ostalim državam članicam kot so Portugalska, Španija in Ciper. Prav tako je dodal, da se mora na novo izvoljena grška stranka Syriza držati pravil evropske unije.

Nemška EU komisarka za digitalno ekonomijo je k vsemu dodala, da Bruselj ne bo spreminjal pravil zaradi na novo izvoljene grške stranke.

Več o odpisu grškega dolga »

Vir: Reuters

Zlato v odlični kondiciji v letu 2016. Frank Holmes

Padec cen nafte, povečana tržna volatilnost, večanje globalnega dolga – dogodki, ki večino investitorjev spominja na leto pred finančno krizo.

George Soros, eden najbogatejših ljudi na svetu in eden največjih komentatorjev finančnih trgov, je v začetku letošnjega leta prav tako opozoril na zaskrbljujoče stanje finančnih trgov. Njegova izjava je povzročila veliko skrbi investitorjem.

Jeffrey Gundlach, legendarni “kralj obveznic” je pred časom opozoril na pretrese na naftnem trgu Prav tako je izjavil, da mnogi pretresi lahko pospešijo dvig cene zlata za 30 %. Ceno za unčo vidi tudi pri 1.400 $.

Napovedovati cene vsekakor danes ni hvaležno delo. Predvsem zaradi mnogo večih kazalnikov in kompleksnosti ekonomskega sistema. Dodatno pa vsemu temu sigurno pripomorejo intervencije na trgih, ki nimajo veze z realnim gospodarstvom.

Ne glede na napovedi, povpraševanje po zlatu raste. Tudi srebro mu sledi. Plemeniti kovini naj bi bili v letošnjem letu med najbolj zaželjenimi investicijami v ZDA in drugje po svetu.

Več o povpraševanju po plemenitih kovinah »

Vir: Mineweb

Priložnosti na trgu plemenitih kovin po S.P.R.I metodi

Vabljeni, da se nam jutri (sre, 20.1.) ob 19:00,
pridružite na Vranskem,
v čudovitih prostorih nad gostilno Grof.

Predavanje z naslovom “Priložnosti na trgu plemenitih kovin po S.P.R.I. metodi” je vsekakor odraz trenutne turbuletne finančne situacije.

Več informacij o predavanju najdete na spodnji spletni povezavi.

Predavanja se odvijajo po celi Sloveniji in se je na njih potrebno predhodno prijaviti. Datume in lokacije predavanj najdete na spodnji povezavi.

Več o predavanju »

Vir: Elementum

Na podlagi česa se določa cena zlata? Jean Folger.

Leta 1971 je bil ukinjen Zlati standard. S slednjim smo izgubili vezavo dolarja na zlato, kar pomeni, da je centralna banka posamezne države zagotavljala količino zlatih rezerv glede na izdano količino denarja v obtoku. Sistem, ki je bil dokaj enostaven, je tudi enostavno določal vrednost zlatu.

Danes pa je zgodba nekoliko drugačna, saj posamezne države niso več obvezne hraniti zlatih rezerv glede na količino denarja, ki ga imajo v obtoku. Cena zlata se tako določa na drugačen način.

Folger je izpostavil ključne akterje pri določanju cene zlata.

1. Zlate rezerve centralnih bank
Slednje več kupujejo kot prodajajo v zadnjih letih.
2. Vrednost ameriškega dolarja
V primeru padca vrednosti dolarja, raste cena zlatu.
3. Industrijsko povpraševanje in povpraševanje po zlatem nakitu
Z večjim povpraševanje raste tudi cena zlata.
4. Zaščita premoženja
Večje povpraševanje v izogib trenutnim finančnim turbulencam, povečuje vrednost zlatu.
5. Proizvodnja zlata
Manjša proizvodnja povečuje vrednost zlatu in obratno. Pomembno je izpostaviti strošek za nakopano unčo zlata, ki je iz leta v leto večji.

Več o določanju vrednosti zlata »

Vir: Investopedia

Vstopamo v novo recesijo, hujšo kot leta 2008. Michael Pinto

Začetek letošnjega leta ni naklonjeno borznim trgom. Večje padce so beležili povsod po svetu. S&P indeks se že zelo dolgo ni izkazal tako slabo medtem ko je Kitajska, zaradi prevelikih nihanj, svoje trgovanje morala večkrat ustaviti.

Da bomo vstopili v novo recesijo, hujšo kot leta 2008, govorijo v vseh pomembnih finančnih, časopisnih hišah.

 

Pinto, avtor knjige »The coming bond collapse« (slov. Prihajajoči zlom obvezniškega trga), je zapisal, da je na zadnje turbulence imela največji vpliv prav Kitajska. Recesija naj bi se v ZDA že od druge svetovne vojna zgodila vsakih 5 let in trenutno malce zamuja. Kitajska pa je povsem druga zgodba. Država, ki je v zadnjih letih beležila visoko gospodarsko rast in v svetu postala ena izmed najbolj pomembnih ekonomij, nazaduje. Njen dolg se je samo od leta 2000 povečal za 28 krat, renminbiju pada vrednost, nekateri lastniški vrednosti papirji so od junija leta 2014 beležili tudi do 40 % padec. Vse nakazuje, da Kitajska ne bo mogla vzdrževati 7 % gospodarske rasti, ki si jo je zadala.


In zakaj takšen problem okrog Kitajske?

Pinto pravi, da sama predstavlja kar 34 % svetovne gospodarske rasti, kar je izredno velika številka. In ravno to močno vpliva na ZDA, vodilno ekonomijo v svetu. Sedaj, ko naj bi ZDA končala s stimulativnimi paketi in skoraj ničelnimi obrestnimi merami, se lahko pripravimo na izpad podpiranja lastniških vrednostnih papirjev in vrednosti nepremičnin, s strani prihodkov in BDP-ja.

»Reševanje trgov je danes izredno nehvaležno delo za vlado, morda celo nemogoče. Kakorkoli, v letošnjem letu nas po mojem mnenju čaka kaos na valutnih, delniških in obvezniških trgih. Pravzaprav, beležimo že njegove začetke,« za konec pove Pinto.

Continue reading

Šest ključnih dejavnikov, ki bodo kreirali gospodarstvo v letu 2016. Anders Borg

Po mnenju nekdanjega švedskega finančnega ministra, Andersa Borga, naj bi bilo letošnje leto predvsem težko leto za gospodarstvo. Ključni dejavniki, ki bodo močno vplivali na stanje svetovne ekonomije so po njegovem mnenju:


1. Politični populizem

Šibka gospodarska aktivnost ter nizka rast produktivnosti. Realne plače in poraba bodo tako še vedno nižje od pričakovanih, zastavljenih ciljev.
2. Svetovna negotovost in begunska kriza


3. Brexit (možnost izstopa Združenega kraljestva iz EU)

Obstajajo vse večje možnosti za referendum, kjer nas bi se odločalo o izstopu Združenega kraljestva iz EU. Izstop bi za EU pomenil »katastrofalne posledice«.
4. Vse večji vpliv Rusije


5. Šibka gospodarska rast

Mnogi pretresi na finančnih trgih, manjša možnost okrevanja v EU in ZDA, nizka gospodarska rast na Kitajskem.


6. Kitajske reforme


Podrobneje o mnenju Andersa Borga »

Vir: World Economic Forum